GOLAZEN
plesno-gledališka predstava
po motivih S. Gruma in J. P. Kamova
Režija, koreografija: NATALIJA MANOJLOVIĆ VARGA
Dramaturgija: SARA STANIĆ
Asistentka koreografije: ALJA LACKOVIĆ
Glasba: GORDAN TUDOR
Scenografija: ANA RAHELA KLOPČIČ
Izdelava: MARTIN LOVŠIN, JANKO OVEN
Kostumografija: ANA ALEKSANDRA BUKOVIĆ
Izdelava kostumov: Delavnica HNK l.pl. Zajc, Rijeka
Video, Foto: NINA ĐURĐEVIĆ
Oblikovanje luči, tehnične rešitve: JANKO OVEN
Kreativni producent: KATJA SOMRAK
Produkcija: PLESNI TEATER LJUBLJANA
Izvedba : GOLAZNI:
VERONIKA VALDÉS: mati, Ga. Štefanek, negovalka
ALJA LACKOVIĆ: nedotaknjena Tju
PETRA PEČEK / KSENIJA KRUTOVA: prostitutka Marija
EDI ĆELIĆ: literat, inspektor
V predstavi so uporabljeni fragmenti skladb sodobnih hrvaških skladateljev: Margareta Ferek Petrić, Mirela Ivičević, Petar Obradović, Tena Ivana Borić, Davor Bobić in Gordan Tudor, v izvedbi Papandopulo kvarteta z albuma Scene pri založbi Cantus, ter posnetki koncertnih predstav.
O PREDSTAVI
Zaprta soba. On zaprt v sobi. Čakajoč na življenje in na smrt istočasno. Brez življenja, a ne mrtev. Literat. Glasovi. Vrata. Vlačuge. Lepa roka. Mati. Opazujoče oči. Pridržan dih. Umor. Samomor. Priteči šum. Krik in loputanje vrat. Detektiv. Osamljen, a ne sam. Družbo mu delajo misli, prividi, blodnje, skrivnosti, oblike, paranoja, strahovi in slutnje. Iz lukenj lezejo lezejo črvi. Po sobi se sprehajajo podgane. V porah se zadržujejo stenice. Za vrati se skrivajo opravljive babe. Mrhovinarji čakajo. Za ovratnik mu diha vsa umazana golazen, ki jo premore ta svet. V sobi je okno za katerim obstaja zunanji svet. Rad bi šel kam, kjer se smejijo. Zunaj ga spremlja vonj sobe. Kjerkoli je, za njim zaudarja. Zatohlost. Butanje v tišino. Cesta se je zavrtela. Vonj sobe se mu je zažrl v kožo. Ali pa se je navlekel smradu zunaj? Golazen gomazi iz vseh por družbe, razvija noge in roke, hodi po svetu. V zraku je nekaj... Dež, vedno dež.
Cabaret noir je žanrski hibrid v katerem sta gibalni in gledališki jezik poenotena in združena v morbiden svet uglasbenih literarnih predlog. Cabaret, ker med gledališkimi prijemi ni hierarhije; noir, ker vsebino črpa iz najtemnejše luknje zavesti, toliko izpraznjene luknje, da se v njej razliva črnina v najbolj živem spektru.
“Natančna tempiranost uprizoritvenih pantomimičnih akcij in sodobnoplesnih vložkov se sklada z glasbeno podlago, ne da bi ji bila podrejena, pač pa v kombinaciji tvorita atraktivne akcente.”
(Metod Zupan, Sigledal.org)
VEČ O PREDSTAVI
→ PLESNI TEATER LJUBLJANA
→ KOLEDAR