NOVA POŠTA
Naslov:
Robbova ulica 15, 1000 Ljubljana
Telefon: 041 589 300
Web: https://mladinsko.com/sl/nova-posta/
E-mail: tina.dobnik@maska.si
LPP: Razstavišče 3G, 6, 7, 7L, 8, 11, 11B, 12, 12D, 13, 14, 19, 19I, 20, 20Z
Ekipa Nove pošte, produkcijsko jo vodita Maska in SMG, se posveča osmišljanju umetniškega delovanja v družbenem kontekstu ter razumevanju in navzočnosti umetnosti v širšem družbenem dogajanju. Razmišlja, se odziva, ustvarja, intervenira, vzpostavlja prostor dialoga, srečevanj in soočanj. Umetniško tvega in poskuša preseči standardizacijo, kakršna vedno bolj obvladuje načine dela v umetnosti in končne umetniške izdelke postavlja v predvidljive okvirje, zaradi katerih je njihov družbeni odzven komaj zaznaven ali ničen.
Maska je nevladna organizacija z razvejano umetniško, založniško in izobraževalno dejavnostjo, ki se je na domači in mednarodni umetniški sceni utrdila kot ena redkih organizacij, ki hkrati afirmira teoretsko in umetniško ustvarjalnost. Maska je skozi zgodovino pokazala ne samo, da skrbi za založništvo in produkcijo tako scenskih, kakor tudi interdisciplinarnih in vizualnih del, ter ne le da izobražuje in raziskuje, temveč nemalokrat s svojimi vsebinami in dogodki neposredno zareže v kulturni in politični prostor znotraj katerega deluje.
Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955. 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje. ... Okoli leta 1980 pa je naredilo nov korak in svoj program, v katerem je povezalo (in povezuje) politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. SMG je gledališki organizem, ki skuša z odra prodirati – in prodira – v javni prostor, tako da ta za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve.
PREDSTAVE
→ Jerca Rožnik Novak & Johannes Randolf: 2GETHER/AL(L)ONE
→ CARLOTA MANTECÓN: STIČIŠČE SREČANJ
→ Nikola Pavlović: KODEKS TOTEMIZMA
KRIZE
REŽIJa: Žiga Divjak
KOprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, Bitef (Beograd) in Zadruga Domino (Zagreb)
Koprodukcija je del evropskega projekta ACT: Art, Climate, Transition, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti in aktivizma z ekologijo in pravičnim prehodom.
Zasedba:
Sara Dirnbek, Iztok Drabik Jug, Klemen Kovačič, Draga Potočnjak, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc, Blaž Šef
Dramaturgija: Goran Injac
Scenografija: Igor Vasiljev
Kostumografija: Tina Pavlović
Glasba in oblikovanje zvoka: Blaž Gracar
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Snemanje besedila in obdelava posnetka
:
Silvo Zupančič
Prevod delovnega gradiva v slovenščino: Tina Malič
Lektorica (slovenska različica): Mateja Dermelj
Lektorica (angleška različica): Nataša Hirci
Producentka: Tina Dobnik
Po motivih knjig Manj je več Jasona Hickla in Goba na koncu sveta Anne Lowenhaupt Tsing
O PREDSTAVI
V življenju se nenehno soočamo s takšnimi in drugačnimi krizami – osebnimi, poklicnimi, socialnimi, političnimi, begunskimi, zdravstvenimi, bivanjskimi itn. Za njimi pa preži nemara največja v zgodovini človeštva – okoljska. Po svojem bistvu je radikalno bivanjska, vendar ji kljub temu še vedno posvečamo premalo pozornosti, energijo pa raje izgubljamo za reševanje drugih, vedno novih kriz, in skušamo zgolj ohranjati trenutno stanje. Ob tem pozabljamo, da je kriza izredni čas, čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče. Toda katere ideje? Tiste, ki bi ljudem omogočile večjo varnost, zdravje in blaginjo, ali one, namenjene nadaljnjemu bogatenju že tako nepredstavljivo bogatih? V Krizah se bo Žiga Divjak z ekipo posvetil tem vprašanjem, ob čemer bo posebno pozornost namenil človekovi zmožnosti za sodelovanje in potrebi, da svet narave znova odkrijemo ne le kot vir, temveč kot enakovrednega partnerja.
VEČ O PREDSTAVI
→ NOVA POŠTA
→ KOLEDAR
SLABA DRUŽBA
REŽIJa: Vito Weis
KOprodukcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana), Moment
Zasedba:
Vito Weis
Svetovanje za režijo:
Žiga Divjak
Svetovanje za gib: Nina Pertot Weis
Svetovanje za glasbo in oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Dramaturško svetovanje in pomoč pri konceptu: Žiga Divjak, Nina Pertot Weis, Tomaž Grom
Oblikovanje luči:
Vito Weis, Igor Remeta
Scenografija in kostumografija:
Vito Weis
Vodja tehnike:
Igor Remeta
Producentki:
Tina Dobnik (Nova pošta), Nika Bezeljak (Moment)
O PREDSTAVI
Vito Weis, ena najbolj prepoznavnih igralskih prezenc, ki brezkompromisno stopa pred občinstvo, je tokrat udaril s samostojnim avtorskim prvencem. A ga je pri snovanju presenetila nenadnost pandemije in porušila vse zamisli in nastavke. Porušila je avtorjev ustvarjalni (ne)mir in pristop, saj je ne nazadnje do temeljev zamajala prav vsa pravila človekovega delovanja, tudi umetniškega, obenem pa razprla nova, neznana obzorja in možnost za drugačne premisleke. Z izolacijo je prinesla tudi izjemno močno psihično negotovost in … novo družbo. Naenkrat smo ostali sami, sami s seboj.
Slaba družba je tako čisti odlitek duha časa, ki krvavo potrebuje gledalce. Odlitek, oluščen besed in malone vseh odrskih iluzij, a vendarle polnokrvna gledališka izkušnja. Odlitek, ki se gledalcu ne vsiljuje, a mu ponudi »mnogobarvno« jukstapozicijo gledaliških slik, s katerimi se avtor dotakne številnih žgočih vprašanj trenutka, ki ga živimo. Hkrati pa začinjeno z glasbo iz nekih drugih časov, časov neke druge epidemije.
VEČ O PREDSTAVI
→ NOVA POŠTA
→ KOLEDAR
SPOLNA VZGOJA II: DIAGNOZA + CONSENTIRE
REŽIJa: Tjaša Črnigoj
Delo v nastajanju
KOprodukcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) ter Mesto žensk
Zasedba: Nika Rozman (performerka), Tea Vidmar (Zvočna performerka), Tijana Todorović (performerka), Barbara Kapelj (performerka)
kostumografija: Tijana Todorović
scenografija:
Barbara Kapelj
Glasba: Tea Vidmar
Strokovna sodelavka: dr. Gabrijela Simetinger
Anonimne intervjuvanke
Montaža zvočnih posnetkov: Klara Otorepec
Video: Hana Vodeb
Oblikovanje zvoka:
Marijan Sajovic
Oblikovanje svetlobe:
Barbara Kapelj, Tjaša Črnigoj
Tehnični vodji predstave:
Manca Vukelič, Igor Remeta
Producentka:
Tina Dobnik
Vključenih je nekaj izjav iz zgodbe Izpoved Slovenke z vaginizmom: Počutila sem se, kot da bi bila posiljena (Onaplus, 2. julij 2019).
Projekt nastaja kot del niza predavanj-performansov, v katerih kot avtorice in performerke sodelujejo še Lina Akif, Sendi Bakotić in Vanda Velagić, kot strokovni sodelavki pa Alja Lobnik in dr. Maja Vehar.
O PREDSTAVI
Kaj ženske potrebujejo, da jim je v spolnosti prijetno in lepo, in kaj si želijo? In kako neoliberalne kapitalistične strukture v svojem patriarhalnem jedru temu nasprotujejo? To sta vprašanji, ki povezujeta prvi dve v nizu predavanj-performansov.
V Diagnozi se ustvarjalke lotevajo vaginizma* in bolečih spolnih odnosov, ki jih po nekaterih raziskavah izkuša tudi do 40 odstotkov žensk. Desetletja po seksualni revoluciji (hetero)spolni odnos za večino pomeni vaginalno penetracijo. Ob tem pa številne ženske trpijo bolečine in pri nekaterih je penetracija popolnoma onemogočena. Vaginizem in boleči spolni odnosi so povezani z zakrčenostjo mišic medeničnega dna. Kako družbene silnice napenjajo mišice medeničnega dna pri ženskah in ali je tu sploh kaj prostora za užitek?
S predavanjem-performansom Consentire se ustvarjalke podajajo na območje seksualnega soglasja, o katerem najpogosteje govorimo predvsem v povezavi z njegovo odsotnostjo in posilstvom. V zvezi s tem primanjkuje spolne vzgoje, ki bi šla onkraj tega ter konkretno in telesno razmišljala, kakšne so seksualne prakse, ki se gibljejo v območju soglasja. Pogosto so namreč polne nesporazumov, dvomov in preizpraševanja o (lastnih) mejah ter odražajo razmerja moči v družbi in (ne)avtonomnost žensk pri uveljavljanju spolnih pravic v seksu, ki je soglasen.
*Vaginizem velja za najhujšo spolno motnjo pri ženskah. Gre za krč mišic medeničnega dna, zaradi katerega je popolnoma onemogočena vaginalna penetracija, četudi si je ženska želi.
VEČ O PREDSTAVI
→ NOVA POŠTA
→ KOLEDAR
SPOLNA VZGOJA II: IGRE
REŽIJa: Tjaša Črnigoj
Delo v nastajanju
KOprodukcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) ter Mesto žensk
Zasedba: Lina Akif (performerka)
O PREDSTAVI
S predavanjem-performansom Igre se ustvarjalke podajajo na področje seksualnih praks, ki jih v urbani govorici poimenujejo tudi kink. Igre temeljijo na pogovorih s posameznicami, ki prakticirajo BDSM (vezanje, discipliniranje, dominacijo, podreditev, sadizem in mazohizem) in druge nekonvencionalne prakse, njihovo spolno vedenje pa je bodisi monogamno bodisi nemonogamno. Tovrstne prakse so v družbi še vedno stigmatizirane kot nekaj izprijenega. Sicer so v pop kulturi upodobljene vse pogosteje, vendar je njihova reprezentacija skoraj vedno površna. Poleg tega je zaradi same mejnosti teh praks nevarnost zlorab dejansko večja. Zato bi utegnilo marsikoga presenetiti, da ljudje, ki jih prakticirajo, v resnici poudarjajo skrb zase in za drugo_ega in pozornost posvečajo daljšim in poglobljenim odnosom, ozaveščanju o družbenih vlogah, distanci, etičnem premisleku, solidarnosti in ustvarjalnosti.
VEČ O PREDSTAVI
→ NOVA POŠTA
→ KOLEDAR