Mattia Cason, Alessandro Conte & Muhammad ‘Abd al-Mun‘im: NA POTEH EVROPE



Koncept, besedila in koreografije: Mattia Cason
Dramaturgija: Alessandro Conte
Izvajajo: Mattia Cason, Alessandro Conte, Muhammad ‘Abd al-Mun‘im
Izvirno besedilo v arabščini: Muhammad ‘Abd al-Mun‘im
Oblikovanje luči: Alessandro Conte
Video: Mattia Cason, Alessandro Conte, Francesco Sossai, Alberto De Nart, Andrej Lamut, Federico Boni, Stefano Bergomas
Video montaža: Mattia Cason, Alessandro Conte
Animacija: Alessandro Conte, Sergio D’Innocenzo
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o), Claudia Cavagnis (La Cruna dell’Ago), Paola D’Incà (Fuori dai Piedi), Andrea Ferletic
Rekviziti: Diego Cason, Katarina Markov, Vladimir Vodeb, Andrea Ferletic
Prevodi: Mattia Cason, Gianfrancesco Lusini, Spela Trošt, Luke Thomas Dunne, Giacomo Klein
Produkcija: Mattia Cason and Alessandro Conte
Koprodukcija: Zavod En–Knap

Podpora:
Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije


O PREDSTAVI


Našli so Evropo. Evropa se je izgubila.

Če obstaja en koncept, ki se ujema s ‘civilizacijo’, je to gotovo ‘nelagodje’. 'Civilizacija in njena nelagodja', kot namiguje eno ključnih besedil te 'civilizacije'. Naslov je prevod, kot da bi hotel povedati, da je civilizacija krpanka različnih kultur, selitev idej, običajev, vrednot in ritualov, njihovih prenosov in preslikav. In vendar se zdi, kot da civilizacija 'potrebuje' 'drugega', zamišljene ali namišljene razlike in predsodke, da bi sama bila zamišljena ali namišljena skupnost in enotnost. Zdi se, da 'potrebuje' korenine. In meje. In ograje. In zidove. In ko bi, namesto da bi se oklepala korenin, sledila potem?

Na poteh Evrope (2023) je prvi možni prevod besedila, ki ima dva naslova, dva avtorja, dve povsem različni zgodbi, a je v resnici eno samo. Prvič, gre za sirski rokopis iz 15. stoletja, ki se osredinja na pustolovščine Aleksandra Velikega v Afriki in Aziji. Drugič, gre za bolj sodobni roman sirskega begunca, ki je ubesedil svoje tvegano potovanje od Alepa do Ljubljane. Predstava, ki prevaja vse to gradivo v gibanje in podobe, je nekakšen poskus ‘Kinoteatra’, najbolje jo opiše prav ta izraz.

METODA


V zgodnjih dvajsetih sem hodil po puščavi Samarija. Vedel sem, da sem napoten proti jugu, proti Jerihu, a sem napačno izračunal čas in razdaljo ter se znašel sredi ničesar ob zahajajočem soncu. Hodil sem dalje. Šel sem mimo izraelske naselbine, a mi vest ni dovolila, da bi se ustavil. Takoj zatem sem šel mimo beduinskih šotorov. Psi so začeli lajati, otroci so začeli kričati name: »Jud! Jud!« Zatem mi je pristopil nek moški. Poskušal sem mu pojasniti, mahajoč z rokami, da bi moral nekje prenočiti. Pogledal me je naravnost v oči, ne da bi karkoli rekel. Zatem me je povabil, da prisedem k skupini ob ognju ter mi ponudil večerjo in ležišče pod zvezdami. Tisto noč nisem spal; jokal sem. Občutek sem imel, kot da sem razumel vse.

—Mattia Cason


VEČ O PREDSTAVI



ŠPANSKI BORCI
KOLEDAR