NINA KUCLAR STIKOVIĆ: DEKLICI
dokumentarno-dramska predstava / Bor Ravbar
Igralki: Suzana Krevh, Mina Švajger
Režiser: Bor Ravbar
Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković
Oblikovalka prostora: Živa Brglez
Oblikovalec svetlobe: Domen Lušin
Lektorica: Nina Žavbi
Foto: Marijo Zupanov
Urednica gledališkega lista: Tery Žeželj
Oblikovanje gledališkega lista: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović
Vodja tehnike: Grega Mohorčič
Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša, Samo Dernovšek
Kreativna in izvršna produkcija: Nastja Miheljak
Produkcija: Gledališče Glej
Sofinancira: Svet za Umetnost Univerze v Ljubljani
V sodelovanju z: UL AGRFT
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana
Zahvala: Zavod Bob
O PREDSTAVI
Predstava deklici je krstna uprizoritev besedila dramatičarke Nine Kuclar Stiković, ki na oder postavi dve vzporedni zgodbi: Andersenovo pravljico Deklica z vžigalicami in avtobiografsko izpoved avtorice v dolgotrajnem postopku pridobitve statusa samozaposlene v kulturi in pravice za plačilo prispevkov za socialno varnost med leti 2020 in 2022.
Dramsko besedilo, nominirano za nagrado Slavka Gruma v sklopu festivala 53. Teden slovenske drame, spremlja mladi ženski, vpeti v prekarna produkcijska razmerja, v katerih doživljata oblastniško nasilje s pozicije avtoritarnega oblastnika oziroma očeta. Čeprav sta njuni podrejeni poziciji sorodni, se z njima soočata na povsem drugačen način, saj besedilo in predstava tematizirata tudi spremembo v oblikah upora, ki se je zgodila med dogajalnim časom Andersenove deklice in dogajalnim časom avtobiografske izpovedi.
V utemeljitvi nominacije je strokovna žirija za nagrado Slavka Gruma zapisala:
»Besedilo kaže na to, da je v spolni in razredni identiteti tistih, ki so žrtve tako prekarnih eksistenčnih pogojev bivanja kot dominantnih struktur oblasti, določena kontinuiteta, da pa je ta kontinuiteta danes nekoliko modificirana in da morajo biti verjetno zato tudi oblike upora […] danes drugačne.«
Če je v času Andersenove pravljice še zaznati možnost upora z denimo ljudsko vstajo in prevratom, si danes takšnega upora sploh več ne znamo zamisliti. Enako si tudi ne znamo več zamisliti oblasti, ki bi odkrito uporabljala fizično nasilje za dosego svojih ciljev, saj se zdi, »da danes oblast še učinkoviteje kot z represivnimi sredstvi svojo voljo udejanja s strukturnim in sistemskim nasiljem ideoloških aparatov, če je potrebno, tudi s kršenjem ali vsaj arbitrarnim izigravanjem zakonskih postopkov«. Kaj je danes legitimno sredstvo upora? Je napisati dramsko besedilo po lastni izkušnji z neusmiljenim uradniškim aparatom, ki je povrh vsega ideološko povsem zaslepljen, upor?
VEČ O PREDSTAVI
→ GLEDALIŠČE GLEJ
→ KOLEDAR
→ VEČ O PREDSTAVI