HEROJ 4.0 - BUSINESS AS USUAL
Avtorska predstava
Avtorja in igralca:
Uroš Kaurin in Vito Weis
Dramaturgija:
Katarina Stegnar
Video:
Boris Bezić
Glasba:
Lea Čehovin
Oblikovanje gledališkega lista:
Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina / Grupa EE
Urednica gledališkega lista:
Tery Žeželj
Oblikovanje plakatov:
Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina / Grupa EE (Gledališče Glej), Nika Zuljan (Moment)
Oblikovanje majic in prodajnega plakata:
Toni Soprano Meneglejte
Oblikovanje svetlobe:
Gašper Bohinec
Tehnično vodenje predstave:
Gašper Bohinec in Grega Mohorčič
Fotografija: Ivian Kan Mujezinović, Andrej Firm
Video trailer: Nejc Vehovec
Izvršna produkcija: Nika Bezeljak in Anja Pirnat
Odnosi z javnostmi: Anamarija Nađ, Paulina Pia Rogač in Tina Malenšek
produkcija: Moment, Gledališče Glej
Rezidenčna koprodukcija: Hiša kulture (Celje)
Festivalska koprodukcija:
Desirée Central Station (Subotica), TESZT Festival (Timisoara)
S podporo Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Maribor in Mestne občine Ljubljana
O PREDSTAVI
„A tebi je to v redu?“
„Promo tekst?“
„Ja …“
„Ne.“
„Dobro, greva korak za korakom.“
„OK, dajva zbrisat’, kar imava, in začniva še enkrat.“
Heroja sta se ponovno znašla pred bitko svojega življenja. Združila sta moči in medsebojno
borbo odložila na stran. Ne borita se več za publiko. Ali proti njej. Borita se skupaj s publiko:
za vsebino, za smisel in za čas.
„Meni se zdi to dovolj.“
„Valjda, to je promo tekst.“
„Tako. Samo pritegnit’ te mora, da si rečeš: To pa moram it’ pogledat.“
Ko si enkrat na odru, se ga ne rešiš. Ne moreš se mu izogniti. Spustili smo se v igro, katere
pravila so tako enostavna, absolutna in neizprosna, da se ne moreš skriti in ne moreš
skrivati. Ali imamo kaj za povedati ali pa „glumimo“.
„Zdaj pa morava pazit’, da ne bova preveč izdala.“
„Ja, ne sme bit’ to ta napovednik, ki ti vse pove.“
„V smislu, da govoriva o smrti in dvomu pa minevanju?“
„Ja, to mora ostat’ za predstavo.“
„Čeprav nekaj še vseeno rabiva.“
Od te točke naprej gre samo za to, ali se nam bo izplačalo. Čas, ki ga bomo preživeli skupaj,
je namreč omejen. Vsem nam se izteka. Še bolj iskreni moramo biti. Še bolj moramo
premisliti. Še bolj drzno moramo poskusiti.
„Kaj pa vem. Ko ga preberem, je tak splošen.“
„Ja, se strinjam. To so floskule.“
„Dobro, tega zbriševa.“
„Ja, za promo tekst je dovolj. Za več bo pa gledališki list.“
Gledališče je prostor, v katerem si moraš vsebino izboriti, v katerem si moraš pozicijo
izrekanja zaslužiti. Če zmanjka vsebine, zmanjka herojev. Ni prostora za dvom. Vsi se
zavedamo, kje smo, vloge so razdeljene, konsenz je sklenjen. Mi smo na tej strani, vi na oni.
Naj se igra začne.
Business as usual.
„Naslov ti štima?“
„Predstave?“
„Ja.“
„Zdaj potrebujemo samo še publiko.“
VEČ O PREDSTAVI
→ GLEDALIŠČE GLEJ
→ KOLEDAR
→ VEČ O PREDSTAVI